Napija basho polokho paldiba tari Germanija e dzenengoro so rodena azil, chivindor thaj e Romen!!!

бундестаг

Thaj uzal o protestija e dzenengere kola so marenape basho manushikane nijamija thaj o nishanija tari opozicija, I germanijakiri ragja angja paketi napija basho polokho paldiba e migrantengoro, chivindor thaj e Romen, tari piri phuv.

O nalelakerde rodarutne basho azili, Roma thaj javera, ko avutnipa bi kamlape te oven paldime tari Germanija posig thaj pokonsekventno, angja decizija I radja ko Berlin. Mashkar o napija kola so bi kamlape te sigarkeren thaj te lokharen o paldiba e rodarutnengoro e azileskere, chivindor thaj e Romen kola so nane lelakerde olengere rodarina, si lungokeriba e vakteskoro e pritvoreskoro anglo o paldiba taro 10 divesa, koleja so bi kamlape te na delbe shajsarina te nashelpe taro o paldiba tari rig e nalelakerde rodarutnengoro e azileskere, chivindor thaj e Romen.

Isto agar, anglederdikhlo si thaj lungokeriba e asavke pritvoreskoro basho o dzene kola so si validna basho agar anavkerde dzene kola so anena dar e rashtrake. Sem odova, spremal o predlog kanuni e radjakoro, e strancongje kola so bi kamlape te oven paldime, chivindor thaj e Romen, shaj te chivelpe lengje thaj elektronikani alka ko piro ki te shaj te oven telal sakanaskoro dikhlariba.

O kanuni basho poshukar keriba e phandinakoro basho mukiba e rashtrakoro, isto agar angleeddikhela ko avutnipa I Sojuzno sluzba bashi migracija thaj nashutne te smejnel te rodarel ko mobilno telefonija e rodarutnengere e azileskere ki te shaj te zojrakerel olengoro identiteti. O nashutne kola so kamlape te iranenpe ki piri bijandi phuv bi kamlape palo shajsariba te ciden nakaj khere taro o centrija basho lelakeriba e nashutnengere.

O grupno paldina, palem, bi kamlape te oven lukjarkerde e keribaja Jekhutno centro basho dejbe ikerin e iranibaskoro, e sojuzeskoro thaj pokraine. O sojuzno ministeri basho andrune bukja Romas de Mezie vakerela kaj bash sebepi odova kaj adzikerelape te oven nalelakerde basho numero taro o rodarutne e azuleskere, inportantno sit e kerelpe phandin basho te shaj ola te muken I rashtra. I nashutnengiri politika e germanijakere radjakiri isila duj riga: integracija e dzenengiri kolengje si si but zaruri arakhin thaj zaruripa taro mukiba e phuvjakoro taro strancija kolengere so rodarina basho azil si nalelakerde, potencirinela o ministeri.

O sojuzi thaj o pokraine basho akava napi ale dzi ko jek hango ko 9to fevruari, ki dikhin ko kabineti e kancelarkakoro Merkel. Spremal o sikavina taro BAMF, I chipota taro 31tod ekemvri 2016 bersh sikavela kaj I Germanija musaj te mukenla 207 mile dzene, chivindor thaj baro numero taro Roma.

You may also like...

Sorry - Comments are closed

Send as Kolumns





Full Name (required)

Your Email (required)

Category (required)

Upload File (required: .txt, .doc, .docx)

Captcha (required)
captcha